Ne maram poscanke, rad bi fanta, je dejal oče (Fuller’s 1845)

Hej, dragi, kaj pa ima tale rahlo vulgaren naslov zveze s pivi?1 Več, kot bi si mislili. Saj poznate tisti občutek, ko celo večnost uživate nek izdelek in mislite, da je to zlati standard? Ko na domači rojstnodnevni zabavi vedno odprete radgonsko srebrno in za novo leto radgonsko zlato? Ko palačinkam ne date druge priložnosti, kot le subbalkansko Nutello? Ter ko se v bolj ali manj poletnih dneh nalivate z Zlatorogom in se po treh flaškah zapletate v prepire, ali je boljši od Uniona?

Pri tem pa pozabljate, da je tam zunaj cel nabor kvalitetnejših izkušenj, o katerih le na skrivaj sanjate v domači postelji? Do nedavnega sem bil take plašniške sorte tudi sam, predvsem kar se tiče pivofilstva. Pa saj nam ne gre zameriti; dolgo so nas futrali le s prej omenjenima laškima proizvodoma, angleški lepotci pa so se na dolgo in široko izogibali slovenskih trgovin, kaj šele bufetov, pubov in podobnih okrepčevalnic. No, roko na srce, tudi sedaj je treba z lupo iskati lokale (pa še to skoraj izključno v Prestolnici), kjer strežejo kaj več od Heinekena in Jamesona, a se stanje postopoma izboljšuje.

Fuller's 1845

Sprednja stran Fuller’s 1845

Tako danes na vrsto pride pivo, ki vsaj meni postavlja nov standard, kakšno mora biti dobro pivo za kvalitetno omočitev grla. Pha, ko se samo spomnim na neumna prepiranja o  dvojcu Laško/Union. Profesionalen nasvet: oba sta enakovredno zanič. Današnja zvezda večera je Fullerjev 1845. Številka označuje ustanovitev Fullerjeve pivovarne v Chiswicku. To pivce je bilo prvič izdano leta 1995 ob pivovarnini stopetdesetletnici, a je kmalu postalo neizmerno popularno v Londonu i šire. Ne brez razloga, kajti že flaška je prijetna na pogled; nekaj kar zagotovo manjka slovenskim novoprišlekom.

Fuller's 1845

Zadnja plat Fuller’s 1845

1845 je klasični ale in veliko bolj uživantski tako za hitro odžejanje kot tudi bolj kontemplativno uživanje, analiziranje ter razpravlanje o barvi ter pookusu s prijatelji. Njegova cvetica ni prav izrazita, a to tudi ne gre pričakovati. Če se potrudite, lahko zavonjate nianse lesa ter temnega sadja. Malo bolj pogumna je glava, a tudi ta se hitro usede in ni prav gosta. Vsekakor najbolj nastopaški sta okus in barva. Mogočna temna jantrna oziroma bakrena ti hitro začarata oči za predolgo strmenje v kozarec. Ob prvem stiku z jezikom se razodane bogata hrastova aroma, ki v dolgem in gozdarskem pookusu preide v domeno plašnih citrusov, karamele in jagodičevja. Vse te izkušnje se svilnato svaljkajo po ustni votlini, dokler grla ne zapusti zadnja kapljica te božanske pijače.

Jantrni 1845

Magična barva vas začara za prenekateri trenutek.

Od ležakov navajenim ustom se najprej rahlo zrola ob novodošlem alu, a se ga kmalu navadijo in zahtevajo v prihodnosti le njega. Tako sem tudi sam prišel na nov standard in upam, da se 1845 razbohoti v vsaki pivnici. Kot je rekel oče: “Nočem več poscanke, dajte mi pravega fanta!”

 

  1. Da je hec še večji, sem dotični stavek naključno našel v Slovarju slovenskega knjižnega jezika! []

Zmajevo pivo 2011/2012, Union

Za novo leto smo se potikali po lepotah Morave in Bohemije ter poleg lepih spominov s seboj prinesli še hmeljeve zvarke (in kakšen kozarec, heh heh). Zategadelj v naslednjih nekaj tednih tu možete zapaziti degustacije čêških piv, vmes se bodo znašli pak i angleški, belgijski ter ostali inozemski piri.

Vintiđ flaška

Vintiđ flaška

Ampak! Toda! Vendar! Danes začenjamo z nečim posebnim, Unionovim Zmajevim pivom. Kar odložite Gugelj in si prihranite mučno iskanje, ker ga ne boste našli. To je posebna izdaja, namenjena le zaposlenim oziroma ljubiteljem korupcije. Unionova piva mi niso kaj posebej všeč, sploh pa ponujajo premalo vrst. Laškov temni je zelo okusen, Unionov nedavno predstavljeni črnec pa je bolj mlačne sorte. Takisto mi ni jasno, zakaj nobeden ne ponuja pšeničnega piva? No, tale slučajno je te sorte, a ga ni nikjer za dobit v prosti prodaji. “Žalost!”, pravim jaz.

Asketski izgled

Asketski izgled

Ker gre za táko posebnost v njihovi proizvodni liniji, so očitno hoteli biti posebni tudi z embalažo. Na tem področju je opaziti manko slovenskega piva; če ste kdaj videli kakšno Fullerjevo ali slično belgijsko pivo, se hitro opazi, da nam Slovencem manjka sloga pri oblikovanju. Dobro, za Zmajevo pivo so se potrudili s širokogrudnim imenom ter steklenico na čep, a pri nalepkah in sami steklenici deluje vse bolj kot en zdriz v smislu laškega Malta. Se strinjam, da izgled ne sme prevladati nad vsebino, a kaj, ko je tudi slednja nezapomnljiva.

Zadnjica steklenice

Zadnjica steklenice

 

Tipična barva

Tipična barva

Zmajevo pivo se začne kot tipično pšenično. Prvi duh in barva sporočata, da je zelo nepretresljivo, čeprav cvetica malo nakazuje bolj kvašen okus. Sicer je kot standardno nefiltrirano pivo motne oranžno-medene barve z veliko goste pene (glave). Okus se prevesi na stran kislega; celotno telo je šibko za pšenično pivo in vodeno, prisoten je okus mokrega kvasa ob spremljavi cvetja, ki je še izrazitejši v pookusu. Nasploh mi celo pivo daje občutek, da ždim sredi Srednjeveške krčme v Brnu (Kaj je tako posebnega tam? Hja, boste morali sami ugotoviti, heh). Svojih 5,3 % alkohola in ogljikov dioksid dobro uravnoveša in v izdelku se opazi potencial. Pod črto to ni Erdinger Weißbier ali Staropramen Nefiltrovaný, vsekakor pa cenim trud Uniona, da razširi svoj nabor.

Celostna podoba

Celostna podoba

Čakamo, da se pojavi v trgovini in v pivnicah.