Mesec: november 2009

Categories
Fotografija Turistika

Jakob in Možjanca

Prejšnjetedenski izlet (nedelja) se je namreč porodil iz nenasitne želje, preizkušati nov fotič. Pa smo le šli. Kao zgodaj, ob osmi uri smo štartali, a na poti smo že srečali mnogo hribolazcev, ki so šli DOL. Norci. No, seveda je naroda več ob bolj popoldanskih/urah za kosilo, kjer se res vsuje cela čreda ljudekov. Vsekakor niti november s svojim muhastim vremenom ne odganja ljudi od športanja, čeprav smo na srečo imeli zelo lepo vreme. Gor smo hlačali slabo urico, kar je za neredno obiskovanje gora kar v redu. Pohvaliti moram tudi dober čaj in še odličnejši (domač) štrudelj na vrhu. Gospodinja ga peče kar sama, kar se zagotovo pozna na okusu. In ko smo po urici luftanja odrinili dol, smo šele videli, koliko ljudi pride dnevno na Jakoba. Mnogo.

V dolini sem se spomnil še Možjance, kjer bo zagotovo lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, sem si mislil. Tokrat sem zapregel avto, ker mi je ob tretji uri popoldan že rahlo zmanjkovalo sonca za udobno fotkanje. Na srečo sem ga še ujel zadostno količino, da je vse izpadlo OK. Najbolj mi je všeč tale ogromna panorama.

Categories
Fotografija Visoko

Jaka

Po rodu sivi žako, po sorodstvenih vezeh moj prijatelj že od mojega osmega leta. Niti ne vem, kako smo ga dobili, je pa podobno zverinico imela že babi, pa sem verjetno težil, da jo hočem tudi jazst. Ja, to je ena izmed tistih ptic, ki odlično govori. Poleg tega oponaša še nebroj vsakodnevnih stvari in te tako meče na finto. Vsekakor zelo zahteven ljubljenček; vedno je rad v središču pozornosti, še rajši se razvaja. Posvetiti mu je treba ogromno časa, sicer ga lahko kaj hitro prime depresija ter si začne puliti perje. Ta proces je zelo težko obrniti, zato je bolje, da do njega niti ne pride.

Danes sem z Jakom naredil en kratek photosession, ker sem ugotovil, da v bistvu nimam kakšne prave njegove fotografije. Velikega fotiča se je malo bal, a je že kmalu padal v poze vredne Janice Dickinson. Kar malo preveč živahen je bil, saj je v slabo osvetljeni sobi z zaslonko 1,4 zelo težko loviti pravi fokus. Nekaj fotk je le uspelo in jih prilagam spodaj. Malo sem mu podturil že plod rožičevca, da so bile poze bolj razgibane, a je ta sadež nasploh njegova najljubša igrača, pa še hitro jo lahko zmelje v prafaktorje. Preostanek časa je hitro izkoristil za kukanje v svojo hišo (votlo deblo), ker je do nje zelo zaščitniški in nima rad, da mu kdo kaj rije okrog domovanja.

Categories
Risarjenje Ustvarjalnost

Tečaj risanja, part deux

Danes že drugi krog. Še vedno smo risali in bomo še dvakrat. Tokrat je bil lirski subjekt stol oz. pručka. Na začetku se je zdelo zelo preprosto, sploh ker smo se že prvič bavili z organskimi oblikami. Pa se ravnice izkažejo za še kako zafrknjene ko čez dve uri vlečeš isto črto in te bolijo ramena ter vrat. Spet je bil največji poudarek na stekanju vzporednic v točko na obzorju, kar tudi ni ajnfoh. Ampak dovolj besedičenja, spodaj sta fotki s telefona, ena prikazuje objekt resničnega, druga imaginarnega.