Prejšnjetedenski izlet (nedelja) se je namreč porodil iz nenasitne želje, preizkušati nov fotič. Pa smo le šli. Kao zgodaj, ob osmi uri smo štartali, a na poti smo že srečali mnogo hribolazcev, ki so šli DOL. Norci. No, seveda je naroda več ob bolj popoldanskih/urah za kosilo, kjer se res vsuje cela čreda ljudekov. Vsekakor niti november s svojim muhastim vremenom ne odganja ljudi od športanja, čeprav smo na srečo imeli zelo lepo vreme. Gor smo hlačali slabo urico, kar je za neredno obiskovanje gora kar v redu. Pohvaliti moram tudi dober čaj in še odličnejši (domač) štrudelj na vrhu. Gospodinja ga peče kar sama, kar se zagotovo pozna na okusu. In ko smo po urici luftanja odrinili dol, smo šele videli, koliko ljudi pride dnevno na Jakoba. Mnogo.
V dolini sem se spomnil še Možjance, kjer bo zagotovo lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, sem si mislil. Tokrat sem zapregel avto, ker mi je ob tretji uri popoldan že rahlo zmanjkovalo sonca za udobno fotkanje. Na srečo sem ga še ujel zadostno količino, da je vse izpadlo OK. Najbolj mi je všeč tale ogromna panorama.
