Avtor: AzzQim

Profesionalno preoblečeni golobradi sodoprsti mehkonog naokrog.

Categories
Fotografija Fotošop Turistika

Heiligenblut, part deux

Torej, včerajšnja ekskurzija1  je uspela tudi v drugo. Tako kot v prvo, smo se tudi tokrat (pridodan še Bitenc) odpravili s KŠKjevci. Kar sem zapisal že prej, še vedno velja, zatorej bo ta post namenjen bolj fotografiji, kot pa kritiki, ker se ni v bistvu nič kaj spremenilo. Razen mogoče tega, da so nekatere stranske proge napačno označene. Sicer so odprte, tudi snega je dovolj, a niso steptane, zatorej sem na njih s svojimi kratkimi smučkami (Elan Integra 99) veselo lovil zajce, da sem bil na koncu ves pretresen in hrbet me še sedaj boli. Zategadelj je bila to zelo verjetno moja zadnja smuka z omenjenimi dilcami, doma se že svaljkajo bleščeče nove Elanke. Po 7 letih si lahko privoščim kaj novega, rajt?

To so bile fotografije, ki so seveda superiorne prejšnjim, ker niso posnete z mobilnim telefonom, svoje pak pridoda tudi Photoshop. Spodaj dodajam še fabulozne panorame, slikane  po celem smučišču. V zgornjo galerijo jih nekako nisem mogel vpreči, ker WordPress očitno slabo prebavlja zelo velike fotografije. Kakor koli, napasite si oči in pustite kako misel!

  1. Pogled z zgornje postaje
  2. Neznana deklica na sveži progi
  3. Sosednji vršac
  4. Izgubljeni v raju
  5. Pogled na Heiligenblut
  1. Lapuh, Jereb avtobus, neslane šale, znani obrazi [↩]
Categories
Visoko

Poleti me na luno

Tako si je Bart Howard momljal leta 1954 in zapisal besedilo legendarni pesmi, ki jo največkrat povezujemo s Frankom Sinatro. Danes bi prav lahko “poleteli” nanjo, saj je še posebej svetla ino velika. Zasluga gre njeni orbiti, ki ni okrogla, temveč elipsasta in je ta vikend v točki, ki je Zemlji najbližja. Njeno visokost smo opazovali že na avtobusu, ko smo ob pol petih odšli s smučanja v Heiligenblutu – ko smo odrinili, je bil še prekrasen dan1, med vožnjo domov pa se je misteriozno prevesil v noč; tako se je krepil tudi mesec (ki se vrte brez kolesec).

Spodaj je fotka, katero sem posnel nekaj minut nazaj. Šele ob nastavitvi f/4,8 in 1/400 sem dobil spodobno fotko, da se lahko vidi lunino površje, kar me je še posebej presenetilo2. Še dodaten podatek: slikano s Canon Powershot G9, čeprav se kakšnega 400mm f/2,8 IS ne bi branil 😛

Fotografija lune

  1. Sonce je sijalo in sirene so tulile, nebo je bilo modro, skoraj brez oblačka… [↩]
  2. Naloga: na fotki poišči pristajalna mesta ladij iz Apollo programa, pomagaj si z Google Moon [↩]
Categories
Visoko

Čakajoč Godota

Po zgledu zapisa glavnega urednika najbolje prodajane slovenske revije o računalništvu dodajam naslednji sestavek.

  • Na kurac mi gre kapitalizem, ki dovoljuje, da nekje otroci delajo dve riževi zrni po cel dan, drugje pa “finančniki” zajebejo nekaj naložb in gre cel svet v franže
  • Na kurac mi gre Krvavec, ker za zastarelo tehnologijo in polovično pripravljene proge vsako leto draži vstopnice.
  • Na kurac mi grejo ljudje, ki uporabljajo besedo cent namesto stotin.
  • Na kurac mi gre McDonalds, ker ima bolj svinjske restavracije kot Subito stranišča, potem ti še mozoljasti študentje težijo za “maksi meni”, hkrati pa se še otepaš krvi v zrezku in trdih kosov v siru.
  • Na kurac mi gre Microsoft, ki je na silo izdal Visto in jo tudi na silo tišči vsem, s tem pa uničuje relativno dobro tradicijo XP SP3.
  • Na kurac mi gre Apple, ker ima odličen telefon, a skrajno debilno marketinško taktiko in zato telefona ni uradno v Sloveniji (dober razlog, prosim?!).
  • Na kurac mi gredo slovenski blogerji, ker ne poznajo osnovnih pravil slovnice, hkrati pa pišejo o nečem, kar gromozansko presega njihovo znanje in možnost percepcije.
  • Na kurac mi gre POP TV, ker je njihov dnevnik slabši kot Fox News, ljudi strašijo, kot da se bo ravnokar Zemlja razpolovila, in tudi oni govorijo o stvareh zelo površno.
  • Na kurac mi gredo ljudje, ki me označijo za nestrpneža, ker velikokrat omenim, da ne maram ciganov (ti mi grejo sploh na kurac).
  • Na kurac mi gre Beatport, ker za WAV datoteko zaračunava dodaten cekin, čeprav je to leta 2009 smešno.
  • Na kurac mi gre vodstvo občine Šenčur, kjer domujejo stari prdci, za katere je še vedno edina sveta paradigma naši-vaši, medtem ko o razvoju in napredku slišati nočejo; tako ne dajo možnosti mladim in občino potiskajo nazaj v kameno dobo, občinski svet (z izjemama) pa je tam le zato, da potrjuje vse, kar jim pade na mizo, medtem ko so v rit zlezli do dvanajsternika.
  • Na kurac mi gre mulčad, ki je tako neodgovorna, da ponavadi ne speljemo niti ene prireditve/predstave v celoti za vajo.
  • Na kurac mi grejo režiserji v SNG Drami, ki v klasične (ali kakršne koli) predstave vkorporirajo strelno orožje.
  • Na kurac mi gredo slovenske missice, ker hočejo delati še kaj drugega, kot pozirati (= odpiranje ust v večini primerov).
  • Na kurac mi grejo izpiti na faksu, ker je to edina oblika zabave profesorjem, da te silijo memoriranja jebenih členov zakona na pamet, ko se le-ta lahko spremeni hitreje, kot Dimitrij Rupel zamenja politično opcijo.
  • Na kurac mi gre, ker smo v občini vedno zadnja vas, zato imamo bolj zrite ceste kot obraz Marije Terezije, plačujemo kanalščino, a kanalizacije (spet) še nimamo, kulturni dom so nam obnovili samo polovično.
  • Na kurac mi gre ljudstvo, ki gleda Svet na Kanalu A in Brat bratu.
  • Na kurac mi gre, da se spreminjamo v kup nemislečih zavaljenih kitov, ki jim vladajo šovi tipa Big Brother, množično nakupovanje, malomeščanske zabavice s kvazi artom in koncerti Neže Buh (aka Neisha).
  • Na kurac mi gre, da namesto odličnih knjig po desetkrat berem pofukane zakone, ki jih večinoma itak pišejo drekobezi.
  • Na kurac mi gre, ker je svet zasvinjan kot McDonaldsove izpostave, a voditelji držav se dogovarjajo o zmanjševanju CO2, ki nima nobene relevantne veze. Čiste reke, nevarne snovi v proizvodnji, starodobne elektrarne na fosilna goriva, pogozdovanje, izsekavanje pragozda, vedno več nepotrebne embalaže, nesramno zastarela tehnologija motorjev v avtomobilih???
  • V zvezi s prejšnjim mi gre na kurac, ker so načeloma vsi za skrb za okolje, nato se vozijo v avtih tipa X6, v Mercatorju nagrabijo 14 plastičnih vrečk, ne uporabljajo ekoloških otokov za ločevanje smeti, kak večji odpadek odvržejo v gozd, za vsak pofukan premik potrebujejo prevozno sredstvo na motorni pogon in ne popizdijo, ko jim sosednja kapitalistična gospodarska družba zamasti reko in/ali žge gume pred ksihtom.
  • Na kurac mi gre slovenska komunala, ker ne vzpodbuja ločevanja odpadkov in na položnici je vedno enak znesek, ne glede na to kako se trudiš prispevati k boljšemu okolju.
  • Na kurac mi gredo senzorji v kompaktnih digitalnih fotoaparatih, ki producirajo spodobne slike le, če fotografiraš kamen sredi poletje opoldne na sončen dan.
  • Na kurac mi gre življenje, ker se enkrat konča, ne vem pa, kaj bo potem.
  • Na kurac mi gre še veliko stvari, a jih bo zaenkrat dovolj, sam pa grem sebi na kurac, ker se preveč sekiram.

Malo drugačen zapis pred vstopom v novo leto, kajne? No, pa bodi dovolj za danes. To so moje osebne težavice, s katerim se srečujem na dnevni bazi, vam pa želim, da bi takih in drugačnih nevšečnosti imeli v prihajajočem letu 2009 čim manj!

Srečnega in zdravega!

🙂