Jutri imamo pravcate volitve poslancev, že pete po vrsti. Danes je molilni volk, zatorej ga bom namerno kršil in objavil kakšnih rezultatov si želim jutri. Oziroma kakšna bi bila moja idealna vlada:
Ministrstvo za smešno hojo – naturalizirana Merlene Joyce Ottey
Ministrstvo za napad – Erjava Kahla
Epistemološko ministrstvo – Boštjan M. Zupančič
Teleološko ministrstvo – hišnik Stane
Ministrstvo za notranje zadeve – Sigmoid Kolon
Ministrstvo za zunanje zadeve – Danjko Straniščnik, dipl. ing.
Ministrstvo za etično čiščenje – as. Drago Janšar
Ministrstvo a minori ad maius (aka iz malega raste veliko) – Janez Novak, tajkun
Ministrstvo za imobbilizacijo – prof. Branko Gradišnik
Ker smeha nikoli ni dovolj, si za sprostitev pred jutrišnjo izbiro poglejte, kaj o volitvah meni preminuli George Carlin ter ostanite politično in aritmetično nekorektni:
Vlada bo okrepila boj proti tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo. V vrstah vladne koalicije teh imen ni. Iščite jih pri sebi. Vlada bo posvetila posebno pozornost regionalni delitvi Slovenije, na način, da bo ta regionalna delitev omogočila ne samo čim bolj enakomeren in pravičen razvoj te države, ampak da bo omogočila tudi splošen hitrejši razvoj vseh.
Osnovna tema ali osnovni problem zaradi katerega sem predlagal glasovanje o zaupnici – se še enkrat zahvaljujem za podporo – sicer formalno ni razrešen. Jaz sem razočaran nad tem, da se prav nihče od kolegic in kolegov v opoziciji ni uspel ograditi od blatenja države v tujini, ne samo v Evropski uniji, na naslove po svetu so šle te stvari, ni šlo samo v širšo družino, kar me žal utrjuje v prepričanju, da so ta ravnanja ne samo posredno politično sponzorirana, ampak da so tudi politično organizirana in to je žalostno. To je žalostno. Upam, da je ta razprava vendarle prispevala k temu, da bo izvoz laži v tujino nekoliko manjši. Močno upam.
In močno smo držali z njim pesti, da mu bo uspelo, ko je na dotični način Janez Janša 19. novembra 2007 razgrnil politični (predvolilni?) ekonomski program lustracije menedžerjev ali Kako je Šrot kupil pivovarno. Če vam zgodovinski spomin sega dlje od enega leta oziroma vsaj do JBTZ, potemtakem (še) veste, da smo bili tistega novembra v burnem obdobju, ko je Janša s celotno vladno ekipo namrdnil surlo do Tadž Mahala, iz peskovnika pobral kanglico in lopatko ter opoziciji “zagrozil”, da bo vlada odstopila, še preden bomo predsedovali EU. Bohnedej, je rekel komunistliberalecdemokrat zunanji minister Dimitrij Rupel. Nato je poslancem le nekako uspelo izglasovati zaupnico, na koncu smo še uspešno izpeljali predsedovanje; izvozno – uvozni saldo si prečitajte tu.
Vse skupaj naj bi zakrivil Blaž Zgaga (ki je že zakrivil Depalo vas, Vič-Holmec, orožarsko afero, plakatno afero, afero Orion, afero Falcon, bil je atentator na Mira Petka in nenazadnje je podkupoval Fince v aferi Patria), ko je lansiral novinarsko peticijo 571 in jo 16. oktobra izročil Francetu Cukjatiju. Zgaga je upravičil svoj priimek, nagnojil je štalo vladi, blatil je državo v tujini in fisijsko razcepil novinarje na lažje elemente. Zato so se vrli možje spomnili, da v bistvu medije obvladuje kapital, ta pa jim vsiljuje svoje interese. In zato ker Šrot mlajši prek Šrota starejšega ne mara Janše, naj bi junior tako naščuval celo mašinerijo proti vladi, da bi se je znebil. Ko so pobrskali globlje, so odkrili, da je cela Slovenija med sabo povezana in tako le peščica ljudi diktira vsem medijem. Razen Demokraciji; to obvladuje LDS. Zadeva se je napihnila preko vseh robov, zato je Mladina čutila potrebo, da obrije norca, in je spesnila spodnjo kitico, ki nekako povzema vso mineštro:
DRAGO JANŠAR
Tajkun, sin Kučanmara, boj krvavi
Že dolgo bije za lastnine vero,
Se z Žugljem Mate več mu v bran ne stavi.
Šest mescev moči tla gnojnice reka,
Tajkunec kar redi tajkunca brata,
Kako strašna pogoltnost je človeka.
Bojuje se najmlajši med junaki, za vero stranke,
Lepo bog’njo Urško,
Za provizije, za gradove pod oblaki.
Sicer smo tajkune poznali že prej, nenazadnje smo se 17 let nazaj odločili za kapitalizem, a do sedaj to očitno ni bil problem – ne da ni bilo odkupov in izsiljevanja delavcev, le dovolj drugih kosti so imeli za glodat v Državnem zboru. Letos pa se je zgodilo nekaj dogodkov, ki so bili prav prikladni, da jih napolnijo s suspenzom ter dramaturško strahovlado. Tako je 12. februarja kot Airbus na pristajalno stezo med nas udarila gradbena afera Čista lopata, kjer so glavni akterji Ivan Zidar, Dušan Černigoj in Hilda Tovšak. Šlo naj bi za dogovarjanje o umazanih poslih okrog gradnje brniškega stolpa. Kazenski postopek še zdaleč ni zaključen, zato se pustimo presenetiti, kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo (upam, da ne le med in mleko). Vsekakor pa je nekaj mesecev po eksploziji zanimivo opazovati, kako se je v bistvu cela aferica kar nekako sama od sebe pometla pod tepih tišine, ker se je izkazalo, da je pri vsem tem vpleten še kdo, ki ima nekaj vez pri oblasti. Prav z zanimanjem opazujem ves mir okoli Čiste lopate; ko so Zidarja vlekli v marico pa potem spet vun, se je govorilo, da je vsa zadeva v preiskavi. Če pogledamo 185. člen Zakona o kazenskem postopku, bi se zadeva že zdavnaj morala končati – očitno je bila aretacija tam res le za politične namene.
185. člen
(1) Če preiskava ni končana v šestih mesecih, mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodišča, zakaj preiskava še ni končana.
(2) Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se preiskava konča.
Tu bi spet lahko problematizirali o odvzemu prostosti oziroma ali je bil pripor sploh upravičen? Zagotovitev prisotnosti po 307. členu še ni bila potrebna, da so izpolnjeni pogoji po 201. členu pa tudi nisem v celoti prepričan.
201. člen
(1) Če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, se sme pripor zoper njo odrediti:
1) če se skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnila;
2) če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce;
3) če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi.
(2) V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka traja pripor, ki je bil odrejen samo zato, ker ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti osebe, toliko časa, dokler istovetnost ni ugotovljena. V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka se pripor odpravi, brž ko so zagotovljeni dokazi, zaradi katerih je bil odrejen.
Ja, vem. Politična motivacija, zatorej lahko upamo, da bomo na volitvah izbrali novo politiko in mišljenje. Udrihanje po SCTju se je nadaljevalo čez celo leto; najprej s šentviškimpredorom, vmes se je prikradel še Boštjan Penko, nato so poslušnost odpovedala dvigala v še sveži Pediatrični kliniki. Sedaj se po SCT kolobociji pozornost usmerja na Finsko, Patrio in Milana M. Cvikla. Janša je tokrat že tretjič izpadel žrtev – zatorej upajmo, da uspe. V tretjič gre Rado, pravijo. Če ne, pa Žerjav. Hec.
Ker smo poprej že načeli pravno temo kazenskega postopka, se sedaj iz čistega dolgčasa in zatohlosti posvetimo še drugi: imuniteti. Neredko sem slišal razne očitke Dušanu Černigoju, kako da se lahko izogne vsem postopkom z lahkoto, saj ima imuniteto. Takih komplimentov je često deležen tudi večni poslanec Zmago Jelinčič.
Torej, imuniteto zagotavlja Ustava RS v 83. in 100. členu:
83. člen
(poslanska imuniteta)
Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.
Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.
100. člen
(nezdružljivost funkcije in imuniteta)
Član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v državnem zboru.
Člani državnega sveta uživajo enako imuniteto kakor poslanci. O imuniteti odloča državni svet.
Za začetek povejmo, da enako imuniteto v Sloveniji uživajo poslanci Državnega zbora, člani Državnega sveta ter sodniki Ustavnega sodišča. Imuniteta je privilegij posameznika, da je izvzet iz uporabe določenih pravnih predpisov. Ratio legis je v tem, da se članom in organu omogoči neodvisno in nemoteno delovanje pri opravljanju funkcije, v katero so bili izvoljeni. Po 83. členu imajo člani materialno in procesno imuniteto.
Materialna omogoča svobodno nastopanje, govorjenje, kritiziranje, glasovanje in izražanje mnenja, ne da bi bil za to poklican na odgovornost, priprt ali kaznovan. Ta imuniteta izključuje le kazensko odgovornost, ne pa tudi druge (npr. odškodninsko). Materialna imuniteta je poklicna, a absolutna. Kazensko odgovoren ni član le za kazniva dejanja, ki ji izvrši pri opravljanju svoje funkcije, vendar traja za čas mandata in tudi po njegovem izteku. Nihče se ji ne more odreči.
Procesna imuniteta pod določenimi pogoji varuje pred odvzemom svobode in kazenskim postopkom za kazniva dejanja, ki niso neposredno povezana z opravljanjem funkcije. Tu se ne izključuje kazenske odgovornosti, le možnost odvzema prostosti/uvedbe kazenskega postopka brez dovoljenja organa, v katerem je član. Dovoljenje organa je potrebno:
za odreditev pripora članu, četudi se ne sklicuje na imuniteto
za začetek kazenskega postopka, le če se na imuniteto sklicuje
Razlog je v tem, da pripor pomeni odvzem prostosti, kazenski postopek pa ne ovira nujno opravljanje funkcije članu.
Dovoljenje organa pa ni potrebno:
za začetek kazenskega postopka, če se član ne sklicuje na imuniteto
za odreditev pripora/začetek kazenskega postopka proti članu, ki je bil zaloten pri kazenivem dejanju, za katerega je predpisana kazen nad pet let zapora, četudi se sklicuje na imuniteto
Izjemoma in ob utemeljenih argumentih organ lahko naknadno prizna imuniteto članu, proti kateremu se je začel kazenski postopek, pa se ta ni skliceval na imuniteto oziroma če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je zagrožena kaznen nad pet let zapora. Za razliko od materialne je procesna relativna; torej varuje člana le dokler traja njegova funkcija, a je procesna hkrati nepoklicna. Procesna varuje le pred uvedbo pripora (in ne pred vsakim odvzemom prostosti) ter pred kazenskim postopkom (ne pa pred prekrški, disciplinskimi ter civilnimi postopki). O imuniteti poslancev in sodnikov Ustavnega sodišča odloča državni zbor, o državnih svetnikih pa Državni svet sam.
Spodnja galerija služi za ponazoritev slovenskega fenomena tajkunizacije. Avtorja ne poznam, zato naj se le oglasi. Fotografije so nastale na Pivu in cvetju, koalicija pa jih je pograbila za negativno kampanjo kot Mujo mesno pito. Presodite sami.
Vedno rad pokukam v zakulisje procesov dejanskosti in tako sem včeraj med brskanjem po statistiki Google Analytics za Visoško kroniko odkril nekaj novih obiskovalcev. Resnično me je presenetila spodnja slika (klikni za večjo), ki pravi, da je bilo v zadnjem mesecu 27 obiskovalcev z Ministrstva za javno upravo. Gregor Virant, high five!
Površna analiza pokaže, da imajo na Ministrstvu vsekakor preveč prostega časa in zagotovo ne upravičijo novih plač oziroma vsaj tisti del, ki nagrajuje produktivnost. Največ se jih je ustavilo pri poročilu iz smučanja na Heiligenblutu – Großglocknerju, druga najpriljubljenejša stran je bila o postavitvi debilnega spomenika krompirju v Šenčurju, najbolj pa navdušuje, da so si z veseljem ogledovali tudi značko Branko Grims. Najdlje jih je na strani zadržala prav komedija o krompirju ter scenosledsko-insajderski vpogled v jedilnico Da Buda. Slednja je tudi kriva za prikazanih 8 strani na obiskovalca, saj se očitno niso mogli upreti prefinjenim fotografijam malo manj prefinjenih jedi.
Kakor koli, tisto o plačah je mišljeno bolj za hec kot ne. Seveda sem vesel vsakega (novega) obiska, zato Ministrstvu želim, da se še velikrat vrne na Kroniko potešit svoje bralske potrebe 😛