Zadnjič sem spustil med vas dražilnik, da bom predstavil čêška piva, pa sem začel z Unionom. Naj se Vam tokrat opravičim s prvim pravim bohemom, Mojstrskim Temnim. Preden začnemo, še profesionalno opozorilo: Čehi ne označujejo preveč radi stopnjo alkohola v odstotkih, ampak v neki čudni Platovi lestivici stopinj. Ne razumem te latovščine točno; več stopinj sicer pomeni več alkohola, a se ga ne boste nasekali z 18 odstotnim pivom, žal.
Enivejs, tega škratka sem čisto po naključju zagrabil v supermarketu med polnjenjem vozička z ostalimi kvazi hudimi pivi iz Češkoslovaške. Če bi takrat vedel, kakšen drek bodo Stella Artois, domači venček čeških ali Kozel, bi si nabasal prtljažnik le z Masterjem.
Hočem reči, da je to pivce majhno presenečenje. Embalaža sicer izgleda malo satansko-metalsko-častimtemnesile posiljeno, a na srečo ni enako z vsebino. Cvetica je sicer bolj sramežljiva, se pa zato izkažeta telo in okus. Ob vsakem požirku se po ustni votlini razleže topel ter grenak občutek močnega telesa, zabeljen s karamelnim pridihom. Jezik ga z radostjo meša ob dokajšnji židkosti ter pri tem odkriva nadaljne kompleksne arome. Najprej se odkrivajo lepote praženega slada, v dolgem pookusu pa na vrh privrejo še zadnji sladkorji in rahel hrast.
Master Tmavý je baltiški porter, kot se zagre in Temno Laško proti njemu nima za pšenico (pun intended). Žal ga nisem zasledil še nikjer v pubih, niti v maloprodaji. Zopet upam, da se ta napaka popravi.